Pregled delavnic, okroglih miz in spletnih srečanj, ki smo jih vodili ali pripravili, s kratkim opisom poteka in tega, kar so udeleženci odnesli s seboj.
Delavnice potekajo v majhnih skupinah, ob pisalih, kartončkih s časovnim načrtom in mikrofonih za vaje. Udeleženci vodijo kratke razprave, snemamo jih po dogovoru, nato skupaj pregledamo, kaj je delovalo.
Udeleženec vodi panel s tremi govorci. Vadimo uvodno vprašanje, kratko povzemanje odgovorov in prekinitev govorca, ki presega svoj čas, brez da bi razprava izgubila ritem.
Skupina ob steni z lepljivimi listki zbira ideje in jih razvršča v sklope. Vadimo, kako vsakemu v krogu dati besedo in kako iz različnih mnenj sestaviti skupen zaključek.
Vaja z mikrofonom, ki potuje med vrstami. Udeleženci se učijo izbrati vprašanja, jih na kratko preoblikovati in mirno ravnati z vprašalcem, ki govori predolgo ali odstopa od teme.
Moderator pred kamero vodi webinar, ob strani pa ima odprt klepet. Vadimo premore, neposreden nagovor kamere in sprotno branje vprašanj, da oddaljeni udeleženci ostanejo pozorni.
Na mizi je potek dogodka po minutah: otvoritev, prehodi, odmori in rezerva časa. Udeleženci sestavijo lasten scenarij in ga nato preizkusijo v krajši vaji.
Po vsaki vaji sledi pogovor ob zapiskih: kaj je bilo jasno, kje se je tempo upočasnil in kaj bi moderator naslednjič storil drugače. Povratne informacije so konkretne in kratke.
Za vsakim izvedenim dogodkom ostane zapis o tem, kaj je delovalo in kaj bi naslednjič naredili drugače. Ti zapisi oblikujejo naša usposabljanja bolj kot kateri koli učbenik.
Po vsakem dogodku primerjamo načrtovani scenarij z dejanskim potekom. Pogledamo, kje je razprava segla čez čas, kje so prehodi med točkami zaživeli in kje so se pojavile praznine. Ti vzorci se ponavljajo bolj, kot bi pričakovali, zato jih na delavnicah razčlenimo z vajami. Udeleženci tako vidijo, da je dober tempo večinoma stvar priprave, ne talenta.
Zbiramo kratke odzive tistih, ki so dogodek spremljali v dvorani ali na zaslonu. Najbolj uporabni so konkretni stavki: kdaj je pozornost popustila, katero vprašanje je odprlo pogovor, kje je zmanjkalo besede za koga. Te odzive uporabimo pri vajah moderiranja, kjer udeleženci poskusijo isti prizor voditi drugače. Tako se izkušnja z resničnih dogodkov prenese v prakso skupine.
Pri izvedenih dogodkih se jasno vidi, da isti scenarij na spletu in v živo ne deluje enako. Na spletu so premori daljši, odzivi počasnejši, udeleženci pa hitreje izgubijo nit. V dvorani moderator bere telesno govorico, na zaslonu pa mora sodelovanje spodbuditi z jasnimi vabili. Andrej Zupan pri spletnih dogodkih skrbi za tehnični okvir, da se lahko moderator posveti pogovoru.